D R U Š T V O   G I B A N J E   Z A   Ž I V L J E N J E

Pasti v razmišljanju mladih so, da je vse, kar imam, samoumevno oz. mi v bistvu mora pripadati. Hvaležnost ostaja prevečkrat pozabljena, s tem pa tudi vsi darovi izgubljajo svojo pravo vrednost. Mimogrede spregledam, kakšno bogastvo nosim s sabo. Imam roke, s katerimi lahko objamem prijatelje. Imam noge, s katerimi lahko hitro pridem do sočloveka v stiski. Imam dober vid, da lahko opazim težave bližnjega. Potrpežljivo lahko poslušam vsakogar, ki se želi pogovarjati z mano. Lahko delim nasvete, se smejim, razmišljam, se učim… Vse zmorem, ker mi je bilo darovano nešteto stvari. Vsak dan sem globoko hvaležna za vse, kar imam. Podarjen mi je nov dan, nova priložnost, da storim kaj dobrega, da rastem in se notranje bogatim. V življenju me najbolj veseli, da sem deležna Gospodove ljubezni, da me vodi tja, kjer me potrebuje. Hvaležna sem za notranji mir in srečo, ki mi ju daje vera Vanj. Gradim trdne temelje. Z dneva v dan se spreminjam. Oblikujem se z dogodki, izzivi, prejeto besedo, molitvijo. Darujem in skušam popraviti svoje slabosti, da bi bila vredna življenja, ki mi je zaupano.